BBCSlovene.com


Iz arhiva

Zadnja sprememba:


Pošlji prijatelju		Pripravi za tiskalnik

Šest generacij pred BBC-jevimi mikrofoni

Člani slovenskega uredništva BBC, z leve proti desni: Boris Černi, Bernarda Bregar, Tadej Zupančič, Arijana Gurdon-Grbešić, Darinka Bunjevac, Metka Čeligoj in Brane Kastelic.

Tako kot v primeru večine drugih uredništev v Bush Houseu, kjer domuje BBC World Service (Svetovna služba), je bil tudi nastanek slovenskega uredništva povezan neposredno z 2. svetovno vojno.

Prva oddaja v slovenščini je šla v eter 22. aprila 1941, pet dni po kapitulaciji jugoslovanske vojske.

Prva slovenska glasova v BBC-jevem etru sta bila nemška Judinja Liza Hirsch, ki se je pred nacisti najprej zatekla v Maribor (kjer se je naučila slovensko) in nato v London, ter slovenski novinar Anton Poberaj.

Med tistimi, ki so občasno sodelovali v maloštevilni slovenski medvojni ekipi BBC, sta bila poleg literarnega zgodovinarja dr. Janka Lavrina tudi predstavnik jugoslovanske emigrantske vlade dr. Alojzij Kuhar (brat pisatelja Prežihovega Voranca) in Slavo Klemenčič, kasneje lektor angleščine na ljubljanski univerzi.

Zmaga v 46 jezikih

Tako kot drugod po svetu je bil BBC tudi v zasedeni in razdeljeni Sloveniji nepogrešljiv vir informacij, čeprav je bilo poslušanje združeno z velikim tveganjem.

Za Nemce in njihove zaveznike je bil namreč hud trn v peti, še zlasti, ko so začeli doživljati prve vojaške poraze, o katerih bi sami raje molčali.


	Prvi slovenski glas na BBC je bila Liza Hirsch (skrajno desno).

BBC, ki je pred vojno oddajal v sedmih, je zavezniško zmago oznanil že v 46 jezikih, z ugledom radijske postaje, na katere poročanje se je mogoče zanesti.

V naslednji, hladni vojni se je ta ugled še okrepil. Oddaje v slovenščini je v okviru uredništva za Jugoslavijo nadaljevala prva povojna generacija slovenskih glasov, ki jo je vojni vihar odnesel na zahodno stran železne zavese.

Med njimi so bili predvojni mariborski novinar Franjo Sekolec, Mariborčanki Dora in Anka Žebot (poročena Stuttard), pesnik Saša Jerman ter novinar, poliglot in pisatelj Drago Lavrenčič, ki je ostal BBC-ju zvest vse do smrti leta 2003.

Nova generacija

Za razliko od podobnih radijskih hiš z oddajami za tujino na zahodu (in vzhodu) BBC s svojo, od vlade neodvisno uredniško politiko ni skušal premagati hladne vojne z ideološkim ognjem in žveplom, ampak s pregovorno angleško umirjenostjo.


	V Bush Houseu, kjer domuje BBC World Service, je bilo nekoč slišati 46 jezikov.

Vedno bolj liberalni vetrovi, ki so sčasoma zaveli v Jugoslaviji, so slovenskemu uredništvu BBC omogočili, da je sredi 60. let odprlo vrata naslednji, tretji generaciji iz Slovenije.

Zaposlitev na BBC je takrat postala zavestna poklicna odločitev, ki ni več pomenila izobčenja iz domovine, ampak je po vrnitvi domov nekdanjim BBC-jevcem kvečjemu odpirala vrata.

Prvi, ki je za tri leta zamenjal Ljubljano za London, je bil pesnik in dramatik Veno Taufer, v začetku 70. let pa sta se v britansko prestolnico podala tudi novinarska veterana Jože Plešnar in Mitja Meršol.

Nikoli "večji" Slovenci

Sledili sta jim še četrta in peta generacija; nekateri so prišli in se po nekaj letih vrnili v Slovenijo.

Med slednjimi so bili radijec in poznavalec staroangleške poezije Marjan Strojan, glasbena legenda Tomaž Domicelj, novinar Dela Radovan Kozmos, lektorica angleščine na Filozofski fakulteti Mojca Belak in novinarka RTV Slovenija Ksenija Horvat.

Nekateri so prišli celo dvakrat: Jože Plešnar se je vrnil v 80. letih in ostal do upokojitve. Tudi Rado Torkar je prišel dvakrat in se v Londonu upokojil.


	Slovenci v zadnjih dveh vrstah desno: Jože Plešnar, Rado Torkar, Brane Kastelic, Veseljko Simonovič in Tomaž Domicelj.

Enemu izmed najbolj predanih BBC-jevcev in dolgoletnemu uredniku slovenske sekcije Veseljku Simonoviču upokojitev ni bila usojena.

Za hudo boleznijo je umrl leta 2001, po 22 letih dela na BBC, star komaj 52 let.

Njegov naslednik na čelu sekcije Brane Kastelic se je podal na BBC leta 1984 in ostal v Londonu.

Prišli in ostali so tudi Tadej Zupančič (1991), Bernarda Bregar (1993), Metka Čeligoj (ostala je po tretjem prihodu l. 1997) ter Darinka Bunjevac in Boris Černi (1999).

Leta 2004 se je uredništvu v okviru sodelovanja z radijskimi partnerji v Sloveniji za šest mesecev pridružila najmlajša članica Jasna Kuljaj, tedanja sodelavka Vala 202.

Slovensko uredništvo je imelo takrat rekordno število sodelavcev - kar sedem.

"Žrtve uspeha"

Za slovensko uredništvo so bila najbolj prelomna 90. leta, saj je bilo prvo v BBC-jevi evropski regiji, ki je dotedanje kratke in srednje valove dopolnilo s posredovanjem oddaj prek satelita.

Slovenske novice iz Londona je bilo tako mogoče januarja 1990 prvič slišati na valovih novomeškega Studia D in Radia Glas Ljubljane.


	Zadnja slovenska posadka na BBC (z leve proti desni): Metka Čeligoj, Bernarda Bregar, Darinka Bunjevac, Tadej Zupančič, Arijana Gurdon-Grbešić, Brane Kastelic in Boris Černi

Šest let po začetku satelitskega oddajanja je slovensko uredništvo dokončno prenehalo oddajati na kratkih valovih, satelitsko distribucijo programov pa je zatem dopolnil tudi internet.

Vodstvo Svetovne službe BBC je odločitev o zaprtju slovenskega uredništva oktobra 2005 sprejelo v trenutku, ko je bil BBC v slovenščini s 15 dnevnoinformativnimi in tematskimi tedenskimi oddajami navzoč na 24 partnerskih radijskih postajah v Sloveniji ter v Avstriji in v Švici.

Tako kot še sedem drugih evropskih uredništev BBC se je moralo tudi slovensko posloviti ne zaradi morebitnega neuspeha, ampak zaradi uspeha držav, kamor so oddajala, predvsem pa zato, ker se je BBC odločil za televizijo v arabskem jeziku, sredstva za ta projekt pa je moral poiskati v lastni hiši, s krčenjem ostalih programov.

Izbor programov slovenskega uredništva BBC