Bush House v središču Londona je sedež BBC-jevega World Servicea.

Razlagalo jo je tudi kot del "reprioritizacije".

Če nekaj odpiraš in za to nimaš novega denarja, moraš nekaj zapreti.

To odločitev je na naš "črni torek", 25. oktobra 2005, sporočil generalni direktor BBC World Servicea Nigel Chapman.

Ukinjena uredništva

Slovensko uredništvo BBC-jevega World Servicea je mikrofone v Bush Houseu v Londonu, iz katerih so se Slovenci prvič oglasili v eter 22. aprila 1941, ugasnilo 23. decembra 2005, torej po skoraj 65 letih.

	Bush House je bil skoraj 65 let tudi sedež slovenskega uredništva BBC.

Poleg slovenskega se je vodstvo BBC World Service odločilo ukiniti tudi naslednja uredništva: bolgarsko, hrvaško, češko, grško, madžarsko, kazaško, poljsko, slovaško in tajsko.

V evropskem delu BBC World Servicea tako ostajajo štiri jezikovna uredništva: albansko, makedonsko, romunsko in srbsko.

Število jezikovnih uredništev se je s 43 znižalo na 33.

Dolgoročna strategija

Vodstvo BBC World Servicea je v zadnjem dobrem letu dni preučevalo dolgoročno strategijo in se je odločilo, da bo začelo BBC-jevo televizijo v arabščini za Bližnji vzhod, da bo povečalo vlaganja v nove medije (svetovni splet), več sredstev pa bo vloženih tudi v razširitev globalne radijske distribucije, v promocijo novosti in posodobitev uredništev na ključnih tržiščih.

Načrtovana investicija v vse omenjeno je približno 30 milijonov funtov do leta 2008.

Velika škoda za slovenski medijski prostor, pa ne samo zaradi pluralizma pogledov-manjkal nam bo tudi tako značilni pristop pri ustvarjanju programov, ki ste ga negovali v vašem uredništvu, ki vas je delal drugačne od "slovenskih" programov in brez katerega bo radijski eter nad Slovenijo manj pisan. Marko Vuksanovič, Radio Robin

Direktor pojasnjuje

Direktor BBC World Servicea Nigel Chapman je v sporočilu medijem med drugim zapisal, zakaj so se odločili za zapiranje 10 uredništev.

"Kot vsaka druga medijska organizacija tudi BBC deluje v izjemno tekmovalnem okolju, v katerem se hitro razvijajo nove tehnologije in iz dneva v dan spreminjajo tudi zahteve poslušalcev," je napisal Chapman.

Denar je sveta vladar

"Ker BBC World Service denarno podpirajo britanski davkoplačevalci, moramo poskrbeti za to, da bo zares ustrezal velikim izzivom, ki so pred njim v prihodnjem desetletju in tudi pozneje. Poskrbeti moramo tudi za to, da bomo svojim poslušalcem doma in v tujini stregli na najbolj učinkovit način in z jasno usmeritvijo."

"V tem okviru je BBC World Service opravil strateško preučitev svojih mednarodnih jezikovnih uredništev. Ob tem smo upoštevali veliko dejavnikov, tudi pozitivne spremembe v političnem in medijskem okolju v zadnjih 15 letih v številnih državah," je nadaljeval Chapman.

Obžalujem odločitev BBC-ja. Marjan Potočnik, Radio Sora

BBC World Service v angleščini

"Sklenili smo, da bo BBC-jeva ponudba v angleščini – radio, spletne strani in televizija BBC World – temeljni kamen naše dnevnoinformativne ponudbe naši ključni publiki, to pa so ljudje, ki najbolj vplivajo na oblikovanje mnenja po vsej Evropi."

"Sklenili smo tudi, da se mora BBC World Service osredotočiti na neangleška uredništva na območjih, na katerih je medijski trg manj razvit, na primer na Bližnjem vzhodu, v Afriki in delih Azije, pa tudi, da moramo začeti BBC-jevo televizijo v arabščini in še več sredstev namenjati za razvoj novih medijev."

"Številna evropska uredništva, ki jih bomo zaprli, imajo korenine v 2. svetovni vojni. Evropa se je v primerjavi s tisto z začetka devetdesetih let temeljito spremenila," je nadaljeval direktor BBC World Servicea.

	Slovenski studijo med 2. svetovno vojno.

Zahvala ukinjenim

"Zdaj so države, v katerih govorijo jezike, v katerih oddajajo uredništva, ki jih ukinjamo, že članice EU ali pa se ji bodo kmalu pridružile. Prispevek celotnega osebja teh uredništev je bil izjemno velik. Splošno priznano je, da je njihovo delovanje pripomoglo h graditvi demokracije. Prepričani smo, da bo to trajna dediščina," je ocenil Chapman.

Vaša opoldanska informativna oddaja je za nas nepogrešljiva. Zelo mi bo žal, če je ne bo več. Sabrina Mulec, Radio 94

"Odločitev o ukinitvi teh uredništev ni bila preprosta, nismo je sprejeli z lahkim srcem, pač pa s precejšnjo skrbjo in s tehtnim premislekom. Vemo, da bo prinesla razočaranje, vendar smo prepričani, da je za BBC edina prava, z njo bomo poskrbeli za to, da bomo naša omejena sredstva preusmerili tja, kjer je potreba največja in kjer bodo tudi najbolj zalegla," je svoje sporočilo medijem zaključil Nigel Chapman.

Sindikalna obsodba

Sindikata novinarjev NUJ in tehničnih delavcev Bectu sta obsodila načrte o zaprtju uredništev v tujih jezikih in odpuščanju zaposlenih kot "hud in uničujoč udarec".

	Med uredništvi, ki se poslavljajo, je tudi slovensko - po več kot 64 letih.

Zunanje ministrstvo je za leto 2005/2006 World Serviceu namenilo 239 milijonov funtov, arabska televizija pa naj bi stala okoli 19 milijonov funtov na leto.

Sindikat Bectu je v sporočilu za javnost zapisal: "Sicer bi brez obotavljanja podprli načrte BBC-ja, da ustanovi arabsko televizijo, vendar ne moremo zanemariti grožnje na stotinam zaposlenih, ki bodo odpuščeni."

Ocenili so še, da je preusmeritev sredstev iz evropskih uredništev v arabsko televiziji politična odločitev in opozorili: "Odločitev bo v tujini ustvarila vtis, da BBC World Service dela po naročilu vlade."

Radio Ptuj se je že v prejšnji skupni državi in režimu odločil za sodelovanje z BBC-jem, ker smo ob vesteh s tonskimi izjavami iz sveta (sami tega nismo zmožni) ter drugimi zelo poslušljivimi in poslušanimi prispevki in oddajami želeli, da naši poslušalci slišijo o svoji državi in sistemu tudi drugo in drugačno mnenje. To je bilo pomembno takrat in ne glede na neprimerljivo, oziroma izrazito višjo stopnjo demokracije tudi danes. Zato bo slovenski program radia BBC manjkal, tako nam kot našim poslušalcem. Ludvik Kotar, Radio Ptuj

Hud udarec za zaposlene

Direktor Chapman je to odločno zanikal in dejal: "Ne gre za politične motive, mi smo medijska hiša."

BBC je sicer v preteklosti že vstopil na arabski medijski trg s televizijo, ki jo je ustanovil v sodelovanju s savdskim podjetjem Orbit.

Toda projekt je leta 1996 propadel zaradi sporov o uredniški politiki.

Istega leta je katarska satelitska televizija Al Džazira zaposlila precejšnje število ljudi, ki so bili pred tem v službi pri BBC-jevi arabski televiziji.

Tudi generalni sekretar sindikata NUJ Jeremy Dear je obsodil odpuščanje novinarjev.

"Gre za hud udarec za zaposlene na BBC World Serviceu in za korak, ki utegne povzročiti precejšnjo škodo britanskim interesom in vplivom v pomembnem delu nove Evrope," je dejal Jeremy Dear.

Vsi poslušalci so izrazili nezadovoljstvo. Tudi mi smo šokirani. Štefan Ambrošič, Radio Brezje in Radio Radlje

Žrtve uspeha

Zadnji urednik slovenskega uredništva Brane Kastelic je po sporočilu o ukinitvi med drugim ocenil:

"Po veliki širitvi EU leta 2004 sem seveda pričakoval, da bo prej ko slej prišla na vrsto preučitev nove strategije BBC World Servicea in z njo povezana postavitev novih prioritet."

"Slovensko uredništvo BBC-ja je bilo in je še vedno zgodba uspeha - med enomesečno veliko raziskavo poslušanosti naših programov v Sloveniji leta 2004 smo zbrali 8,64% ali 140.000 radijskih poslušalcev, kar ni malo celo za veliko radijsko postajo. Večji tedenski doseg med poslušalci imata samo prvi in drugi program Radia Slovenije. Nikoli prej nismo imeli več partnerskih postaj v Sloveniji - na 24 gostujemo s svojimi oddajami. Partnerja imamo tudi v Avstriji in Švici," je dejal.

	Zadnji urednik slovenskega uredništva Brane Kastelic.

"Poslovili se ne bomo zaradi svojega uspeha, ampak uspeha Slovenije, njene demokratičnosti in svobode medijev, kar delno ublaži slabo novico za člane uredništva, ki si bomo morali iskati novo službo," je nadaljeval zadnji urednik slovenskega uredništva.

Pomembna vloga slovenskega uredništva BBC-ja

"V uredništvu smo se že od časov, ko je Slovenija postala demokratična država s svobodnimi mediji in potem tudi članica EU, trudili poiskati zase novo vlogo v novih okoliščinah, ki nam same po sebi niso bile naklonjene. V programe smo uvajali več dobrodošlega zunanjega, britanskega, evropskega in svetovnega pogleda na dogajanja v Sloveniji, v njih več prostora namenili seznanjanju Slovencev z britanskimi stališči do evropskih in drugih dogodkov in vprašanj in z britanskim načinom življenja," je še dodal.

	V Piranu je s slovenskim uredništvom sodeloval radio Tartini.

"Trdno sem prepričan, da je nadaljevanje obstoja slovenskega uredništva BBC-ja pomembno vplivalo na zbližanje Slovenije in Britanije, pospešilo stike med državama in ljudmi na različnih ravneh, pa tudi trgovinsko in turistično izmenjavo med državama."

"Dober primer so številni sogovorniki v naših oddajah - posebej slovenski gospodarstveniki in poslovneži, ki so radi dejali, da so pomislili na sklepanje poslov z Britanci prav med poslušanjem naših programov."

"Kar je, tu je. Drama! Katastrofa! Najboljše novice v Sloveniji in jih ukinjajo," so se nam med prvimi oglasili z ene od radijskih oddaj - z Radia Tartini," je zaključil Brane Kastelic.